KRITERIJI OCENJEVANJA ZA ŠOLSKO LETO 2007/08

Pravila ocenjevanja pri predmetu matematika na Gimnaziji Šentvid so naslednja:

 Vsak dijak lahko pridobi oceno na več načinov in sicer: pisno, ustno, z domačimi nalogami in sodelovanjem ali po delih. Na začetku šolskega leta učitelj dijake seznani z minimalnimi standardi znanja, kriteriji in načini ocenjevanja ter napove datume pisnega ocenjevanja znanja. Razloži jim, na kakšne načine lahko oceno popravljajo oziroma izboljšujejo. O datumih popravljanja oziroma izboljševanja ocen se učitelj dogovarja sproti z dijaki. Dijaku, ki ni dosegel minimalnih standardov znanja, učitelj v začetku novega ocenjevalnega obdobja določi datum ocenjevanja znanja snovi preteklega obdobja.

1.     PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

V šolskem letu naj bi pisali največ 6 ocenjevanj znanja. Kriteriji ocenjevanja, izraženi v doseženih odstotkih točk so naslednji:

V primerih, ko profesor oceni, da je snov, ki jo preverja, zahtevna, lahko vsako mejo spusti največ za 5 odstotkov. Spremenjen kriterij mora biti objavljen na testu. Prav tako se lahko kriterij ustrezno prilagodi (vsako mejo se nekoliko dvigne), če se pisno preverja neko ozko področje znanja (npr: razstavljanje izrazov).

2.     USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja načeloma ni napovedano poimensko, razen v športnih oddelkih ali če se učitelj tako dogovori z dijaki. Vsak profesor ima svoj način ustnega preverjanja, ki sestoji načeloma iz treh vprašanj, lahko iz samih teoretičnih vprašanj ali v kombinaciji z nalogami. Vprašanja so lahko postavljena naenkrat ali po delih.

3.     OCENJEVANJE DOMAČIH NALOG

Domače naloge so sprotne. Dijak jih je dolžan redno opravljati. Učitelj lahko dijakom napove, da morajo do določenega datuma oddati domačo nalogo, ki jo bo ocenil. Lahko gre za večji sklop nalog, teoretičnih vprašanj, seminarsko nalogo… Ni nujno, da so ocenjeni hkrati vsi dijaki. Tako pridobljena ocena je lahko tudi delna. Če dijak ni prinesel domače naloge do določenega datuma in učitelj hoče njegov izdelek oceniti, se mu izdelek oceni negativno.

4.     OCENJEVANJE PO DELIH

Ocenjevanje po delih je lahko pisno, ustno, z domačimi nalogami, s sodelovanjem ali kombinirano. Učitelj napove, kako bo pridobival oceno po delih. Vsak del oceni s točkami ali z odstotki in dijaka sproti obvesti o njegovem rezultatu.

5.     OCENJEVANJE POPRAVNIH IN DOPOLNILNIH IZPITOV

Popravni oziroma dopolnilni izpit je sestavljen iz pisnega dela, ki traja 90 minut ter ustnega dela (15 minut ima dijak čas za pripravo ter do 20 minut izpraševanja). Aktiv matematikov pripravi enotne pisne naloge. Vprašanja za ustni del pripravi vsak učitelj sam. Razmerje med pisnim in ustnim delom izpita je: pisni del izpita šteje 80 odstotnih točk, ustni del pa 20 odstotnih točk. Kriterij ocenjevanja je tak kot pri pisnem ocenjevanju znanja (točka1).

Ob koncu ocenjevalnega obdobja učitelj presodi ali dijak zadošča kriterijem minimalnih standardov znanja.