Nemščina spada v zahodno vejo germanskih jezikov. Z okoli 140 milijonov govorcev spada med največje svetovne jezike. Govorijo jo predvsem v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, večjem delu Švice, Luksemburgu, na Južnem Tirolskem v Italiji, v Šleziji na Poljskem, v vzhodnih provincah Belgije, delih Romunije ter v Alzaciji v Franciji.

Nemško govoreče manjšine živijo v nekdanjih kolonijah, kot je Namibija, ter v vzhodnoevropskih državah, kot so Češka, Slovaška, Romunija, Kazahstan, Madžarska, Ukrajina in Rusija. Tudi ločine, kot so Amiši in nekateri Menoniti govorijo narečje nemščine.

Približno 120 milijonov ali četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot materni jezik. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v ZDA ter na Japonskem.

Nemščina se marsikomu zdi trd in neprijazen jezik in kar nekaj šal kroži po spletu na ta račun. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je to jezik literarnih velikanov, kot so Johann Wolfgang von Goetheja, Friedrich Schiller, Thomas Mann, Franz Kafka, brata Grimm, skladateljev Bacha, Mozarta in Beethovna, znanstvenikov Conrada Röntgena, Konrada Zuseja, Carla Benza, Gottlieba Daimlerja, Roberta Kocha, svetovno znanih športnikov bratov Schumacher, Dirka Nowitzkega, Hermanna Meierja, Anne Fenninger, Benjamina Raicha, in še bi lahko naštevali.

Ne le, da je občutek, ko vas pot kot turista zanese v nemško govoreče dežele, zelo dober, ko se znate sporazumevati z domačini, tudi morebitno življenje in študij na za Slovence vedno bolj priljubljenih nemških in avstrijskih univerzah z znanjem nemščine poteka enostavneje.

Učni načrt

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

http://www.zrss.si/projektiess/gradiva/posgim/GRA_Nemscina_knjiga.pdf