Ta spletna stran vsebuje t.i. piskotke. Vec o tem si lahko preberete na uporabniskih straneh.

Se strinjam		  

Alumni klub

 		 
Aktivi / Strokovni aktiv profesorjev fizike in računalništva /

Eksperimentalne vaje iz fizike-izbirni predmet


Seznam vaj

1. vaja:   Analiza črtastega spektra plina s spektroskopom na prizmo
2. vaja:   Fotoefekt
3. vaja:   Hitrost zvoka v zraku
4. vaja:   Toplotni stroj in toplotna črpalka na polprevodniško termoelektrično baterijo
5. vaja:   Resonanca
6. vaja:   Hitrost elektromagnetnega valovanja
7. vaja:   Uklon bele svetlobe na uklonski mrežici
8. vaja:   Polarizacija svetlobe s filtri
9. vaja:   Poskus z mikrovalovi
10. vaja: Joulovo vreteno
11. vaja: Ravno in konkavno zrcalo
12. vaja: Merjenje izparilne in talilne toplote
13. vaja: Absorpcija žarkov gama
14. vaja: Določitev Boltzmannove konstante
15. vaja: Dušeno, vsiljeno, in nedušeno nihanje električnega nihajnega kroga
16. vaja: Energijski zakon
17. vaja: Merjenje notranjega upora virov napetosti


 

Kliknite na sliko za povecavo in njen opis

Naslov vaje : Fotoefekt. Pri vaji opazujemo izmenjavo energije med svetlobo in snovjo. Merimo mejno valovno dolžino svetlobe, ki v fotocelici še povzroči fotoefekt in določimo Planckovo konstanto
Naslov vaje: Toplotni stroj in toplotna črpalka na polprevodniško termoelektrično baterijo. Pri vaji, ki je računalniško podprta ( merilni sistem Vernier), merimo izkoristek toplotnega stroja in toplotne črpalke.
Naslov vaje: Hitrost zvoka v zraku. Valovno dolžino zvoka približno ocenimo z iskanjem hrbtov stoječega vala, ki nastane med izvirom zvoka (sinusni generator) in kovinsko ploščo. Natančno hitrost zvoka določimo ob analizi stoječega vala v Kundtovi cevi.
 
Naslov vaje: Absorpcija žarkov gama. Z Geiger-Mullerjevim števcem opazujemo radioaktivni razpad izotopa Cs137 in določimo razpolovno debelino žarkov gama, ki jih seva izvir. Vaja je računalniško podprta (Vernier).
Naslov vaje: Dušeno, vsiljeno in nedušeno nihanje električnega nihajnega kroga. V električnem nihajnem krogu opazujemop dušeno nihanje pri različnih koeficientih dušenja. Merimo odziv nihajnega kroga v odvisnosti od frekvence (Vernier), s katero vsiljujemo nihanje in določimo resonančno krivuljo.
Naslov vaje: Energijski zakon. Energijski zakon je eden izmed temeljnih kamnov fizike. Pri vaji si ogledamo, kako je z delom, ki ga razvije vir električne energije.Natančno in pregledno analizo omogoča računalniški merilni sistem Vernier.
 
Naslov vaje: Joulovo vreteno. Pri vaji preverjamo 1. zakon termodinamike. Računalniško podprt poskus prikazuje pretvarjanje mehanskega dela v notranjo energijo snovi.
Naslov vaje: Poskusi z mikrovalovi. Mikrovalovi so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino nekaj centimetrov. Zaradi tega so zelo primerni za dokazovanje valovne narave elektromagnetnega valovanja. Pri vaji z opazovanjem stoječega valovanja izmerimo valovno dolžino. Opazujemo tudi kako je uklon mikrovalov odvisen od širine odprtine na kateri se uklanjajo,interferenco na dvojni reži in polarizacijo valovanja.
Postavitev eksperimentalnih vaj.
 
Naslov vaje: Ravno in konkavno zrcalo. Pri vaji opazujemo odboj žarkov pri ravnem in konkavnem zrcalu. Konstruiramo slike, ki nastanejo pri preslikavah, ugotavljamo naravo slike (virtualna ali realna)ter povečavo predmeta.
Naslov vaje: Analiza črtastega spektra plina s spekroskopom na prizmo. Spektroskop na prizmo je priprava, ki omogoča analizo svetlobe, ki jo oddajajo žareča trdna telesa, kapljevine ali plini. Pri vaji spektroskop umerimo s primerjanjem znanih spektrov vodika in helija. Opazujemo svetlobne spektre neona,živega srebra in natrija ter določimo valovne dolžine njihovih značilnih spektralnih črt.
Naslov vaje: Resonanca. Kovinska struna, po kateri teče izmenični tok, se nahaja med poloma trajnega magneta.Pri natančno izbranih frekvencah (lastne frekvence strune)pride do resonance. Struna močno in značilno zaniha. Pri vaji izmerimo lastne frekvence in izmerjene vrednosti primerjamo z izračunanimi.
 
Naslov vaj Hitrost elektromagnetnega valovanja. Na osciloskopu opazujemo elektromagnetni signal, ki se razširja po koaksialnem kablu in se na krajišču odbije. Signal analiziramo in izmerimo hitrost elktromagnetne motnje. Izmerjeno hitrost motnje primerjamo z izračunano. primerjamo z izračunano vrednostjo.
Naslov vaje: Določanje Boltzmannove konstante. Z računalniškim merilnim sistemom Vernier izmerimo karakteristiko polprevodniške diode pri različnih temperaturah. Rezultate meritev grafično prikažemo in določimo vrednost Boltzmannove konstante.