KAJ JE UČENJE IN KAKO SE UČIMO KEMIJO?

Učitelji pri pogovorih z dijaki velikokrat naletimo na očitke, da je kemija nezanimiva, ker ne vidijo povezave z življenjem. Pravijo, da je »težka« in je ne razumejo, ker je preveč abstraktna, saj zahteva razumevanje nečesa, kar ni mogoče videti. Pogosto navajajo, da je priljubljenost predmeta povezana z učiteljevo razlago oz. z njegovim odnosom do predmeta – kako poučevati kemijo, da bo dijakom razumljiva in hkrati zanimiva, zaradi česar bo tudi učenje lažje.

Potrebno je vedeti, da je poučevanje in učenje kemije pravzaprav poučevanje in učenje POJMOV. Skoraj vsaka beseda označuje pojem, torej kategorijo predmetov ali pojavov s skupnimi značilnostmi. Pojmi so enote in orodja mišljenja; dajejo osnovo za posploševanje in zahtevnejše miselne operacije. Pojme v kemiji opredelimo glede na težavnost oz. stopnjo abstrakcije (konkretni, npr. epruveta in abstraktni pojmi, npr. atom). Predstavimo jih neposredno ali pogosteje s specifičnim kemijskim simbolnim jezikom, sliko, skico, z modeli in matematičnim zapisom.

Zmotno je prepričanje dijakov, da je razumevanje razlage pri pouku že dovolj, da bodo učno snov tudi znali (RAZUMETI NE POMENI TUDI ZNATI).  Učiteljeva naloga je, da pojem razloži, tako da ga učenec razume in lahko uporablja. Vendar pa je ključno, da se dijak zaveda, da je le on sam tisti, ki lahko ustvarja znanje. Učitelj ne more znanja v gotovi obliki »dati« drugemu, pač pa mora ZNANJE VSAK SAM Z LASTNO MISELNO AKTIVNOSTJO PONOVNO ZGRADITI. To pomeni, da zahteva od posameznika samostojno predelovanje gradiva (zapiski, učbeniki, splet, drugi viri informacij) ob hkratnem samostojnem in kritičnem razmišljanju; pri tem si učeči posameznik izgrajuje v možganih sebi lastno pojmovno shemo, ki jo kasneje lahko prikliče iz spomina (potrebno je tudi stalno ponavljati naučene pojme, da je znanje tudi trajno). Prav tako je bistvenega pomena zavedanje, da UČENJE ni enostavno opravilo, saj ZAHTEVA OD NAS PRIZADEVANJE OZ. TRUD, ki je bistvenega pomena, da naše odločitve prenesemo v delovanje, v življenje. Kadar smo navzoči pri pouku, a smo z mislimi drugje, smo kot narobe obrnjena posoda iz katere izteka vsebina. Ključnega pomena je, da se dijaki pri pouku potrudite biti z mislimi prisotni pri obravnavi učne snovi, saj v nasprotnem zapravljate dragoceni čas, ki ga boste morali v nadaljevanju sami porabiti, da boste nadoknadili zamujeno. Tako se dogaja, da imajo dijaki dodatne inštrukcije, ki jih starši plačujejo za to, da njihovi otroci ponovno slišijo, kar je že bilo obravnavano in razloženo pri pouku. Zato dobro premislite, kaj želite in koliko ste se sami pripravljeni potruditi, da vam bo učenje kemije lažje. Ob tem se zavedajte, da je izbira izključno vaša, za kar prevzemate odgovornost. Učenje namreč zahteva od vas redno dnevno delo, kar pa je povezano s samodisciplino in z delovnimi navadami.

Z namenom, da bi vam bilo učenje kemije lažje, sem vam pripravila osnovne smernice za učenje kemije. Obenem vas želim opomniti, da je najslabša strategija učenja »kampanjsko učenje«, t.j. tik pred ocenjevanjem znanja, saj bo takšno, na hitro pridobljeno znanje tudi zelo kratkotrajno. To pomeni, da boste naučeno zelo hitro pozabili in boste kasneje ponovno imeli težave, ko se bodo učne vsebine sklicevale na že obravnavano vsebino. Kampanjsko učenje, ki je povezano s predelovanjem velike količine informacij v zelo kratkem času je nujno povezano tudi s precejšnjo mero stresa, kar močno pripomore, da pri ocenjevanju znanja ne boste zmogli pokazati tistega, kar ste od sebe pričakovali. Dejstvo je, da je ocenjevanje znanja za vsakega neke vrste stresna situacija, ki še pridobi na svoji moči, v kolikor niste prepričani v svoje znanje. Posledica je lahko slaba ocena, zaradi česar se počutite neuspešne, kar pa ne vpliva dobro na vaše počutje. Sčasoma lahko postanete zagrenjeni in začnete krivdo za svoj neuspeh pripisovati zunanjim dejavnikom, češ saj je predmet težak in ga ne razumem. Pravi vzrok za neuspešnost največkrat tiči v količini truda, ki ste ga bili pripravljeni vložiti v učenje, zato je potrebno vedno iskati vzroke za neuspeh najprej pri sebi – koliko časa sem namenil/a učenju, kako sem si organiziral/a svoj dnevni čas – sem ga dovolj učinkovito izrabil/a,…?

Kako se učimo kemijo?

Pridobivanje in zapisovanje informacij
Pri pouku skrbno sledimo razlagi, pišemo zapiske oz. tudi sami poiščemo informacije v različnih virih in si jih izpišemo - v kolikor pojmov še ne poznamo in jih ne razumemo (viri informacij: učbeniki, enciklopedije, leksikoni, svetovni splet,…);

Razumevanje informacij
Doma preberemo zapiske in ustrezno vsebino v učbeniku (najprej le preberemo, da dobimo prvi splošen vtis o vsebini). Nato učno gradivo počasneje predelujemo – razmišljamo o tem kar beremo, si pojme predstavljamo v mislih (pojme vizualiziramo, npr. pri pojmu gorenje si predstavljamo oz. vidimo v mislih lep oranžno rdeč plamen); vizualizacija pojmov  namreč pomaga pri lažji zapomnitvi pojmov in njihovem priklicu iz spomina;

Organizacija informacij
Pri počasnem predelovanju informacij si bistvene pojme podčrtujemo in/ali izpisujemo, lahko si delamo miselne vzorce, urejamo podatke v tabele, si rišemo skice, pišemo formule, enačbe, si pišemo dodatne zapiske, ki vključujejo le bistvene informacije (npr. definicije, razlage, enačbe), ki se jih bomo potrudili tudi zapomniti;

Zapomnitev informacij
Bistvene informacije, ki jih moramo znati, si poskušamo zapomniti, to pomeni, da povzemamo vsebino s svojimi besedami, pri čemer bistvo ne sme biti okrnjeno, uporabljati pa moramo tudi ustrezno strokovno terminologijo (strokovnih izrazov ne moremo nadomestiti z »domačimi«). Da si lahko zapomnimo neko učno vsebino jo moramo stalno ponavljati – potihem ali pa naglas ponavljamo smiselne povedi, tako da se poslušamo, kaj govorimo (kar govorimo mora imeti nek smisel). Učno vsebino znamo šele tedaj, kadar smo zmožni samostojno v celih povedih definirati, razložiti pojme, ki si jih tudi jasno predstavljamo v mislih; hkrati tudi povsem razumemo, kaj govorimo. Le ponavljanje naučenega pa vodi tudi do kvalitetnega in trajnega znanja.

Uporaba informacij
Samopoučevanje v smislu postavljanja vprašanj in odgovarjanja na ta vprašanja. Uporaba informacij na novih primerih: naredimo domačo nalogo in preverimo ali znamo uporabiti informacije, ki smo se jih naučili oz. kaj moramo še utrditi. Pomembno je, da pri reševanju nalog ne obupate takoj ampak se jo potrudite narediti (pri tem so vam v pomoč lahko rešitve, vi pa poskušate poiskati pot do rezultata).

V upanju da boste zmogli premagati svoje ugodje in si vzeli čas tudi za učenje kemije, vam iskreno želim, da bi bili kar se da uspešni!

Profesorica kemije: mag. Vesna Pahor