V četrtek, 4. 11. 2010, smo se ob sedmi zjutraj, nadobudni in znanja željni dijaki 2.a: Katarina Kadivec, Špela Štampelj, Keti Malchevska, Nika Božič, Kaja Božič, Matevž Planinšek, s profesorico Ireno Kumše Kovač odpravili na dolgo vožnjo, ki nas je popeljala v  mesto Trenčin na Slovaškem.
Na cilj smo prispeli v zgodnjih popoldanskih urah. Zaradi enosmernih ulic smo kar nekajkrat obkrožili gimnazijo Ľudovíta Štúra, preden se nam je nasmehnila sreča in smo lahko pred njo tudi parkirali.
Naši slovaški kolegi so nas že nestrpno pričakovali. Vsak izmed nas je postal del slovaško-slovenskega para. Dijaki so nas nastanili pri svojih družinah, zvečer pa smo odšli na čaj.
V petek smo se po jutranji kavici in zajtrku odpravili v šolo, kjer smo izdelali naš projekt z naslovom »Slovenske in slovaške gore«. Kosilo smo imeli v dijaški menzi, za tem pa smo šli na grad. Tam nas je pričakal vodič, ki nam je povedal veliko zanimivega, recimo to, da so mlade mačke včasih uporabljali namesto toaletnega pribora, da so otroke slikali po podobi staršev, ker otroci niso hoteli biti pri miru (zato so na teh slikah videti stari)... Kmalu se je stemnilo in odšli smo k družinam, kasneje pa skupaj s slovaškimi dijaki nazaj v center mesta.
V soboto zjutraj smo se odpeljali do slovaškega hribovja. Ogledali smo si del Janušikovih lukenj (mala soteska z lestvami in stopnicami). Med potjo smo izumili novo besedo »prekorakovanje« in se smejali. Za tem smo obiskali grad Strečno in lesene jasli, ki prikazujejo slovaško tradicionalno življenje in znani slovaške gradove. Dohitela nas je noč, zato smo se skozi tradicionalno slovaško vas le zapeljali. V Trenčinu smo odšli na vročo čokolado.
V nedeljo se je zaradi vremena družinski dan namesto planiranega odhoda v Bratislavo spremenil. Odšli smo v nakupovalni center v Trenčinu in na bovling.
V ponedeljek smo naredili še zadnje manjše nakupe, spili še eno vročo čokolado, se poslovili od gostiteljev in se odpravili proti naši ljubi Sloveniji.
Slovaki so bili gostoljubni, dajali so nam veliko hrane, torej nismo bili lačni. Spoznali smo, da so nam Slovaki v marsičem podobni, a obenem med nami obstajajo tudi zanimive razlike. Nova izkušnja je za nami, a zgodba se nadaljuje aprila v Sloveniji....

Predstavitev v Pawerpointu si lahko ogledate tukaj.