Ta spletna stran vsebuje t.i. piskotke. Vec o tem si lahko preberete na uporabniskih straneh.

Se strinjam
 
 
OKROGLA MIZA - Ali so slovenski dijaki dovolj odgovorni?

 Slovenski šolski forum je v torek, 6. 10. 2009, organiziral okroglo mizo z naslovom Ali so slovenski dijaki dovolj odgovorni. Okrogla miza je potekala v predavalnici Gimnazije Šentvid. Izhodiščne razmisleke so predstavili ravnatelj Gimnazije Šentvid mag. Jaka Erker, direktorica Urada za razvoj šolstva dr. Andreja Barle-Lakota, dijaki Gimnazije Šentvid in psiholog Bogdan Žorž. Uvodnim razmislekom je sledil pogovor, ki sta ga vodila moderatorja dr. Justina Erčulj, predsednica Slovenskega šolskega foruma, in dr. Silvo Marinšek.


Mag. Jaka Erker je svoje izhodiščno razmišljanje naslovil Odgovornost in osebna podjetnost dijakov. Uvodoma je razložil pomen besedne zveze prevzeti odgovornost, tj. prinašati odgovore in zmožnost odzivanja. Razmišljal je o odgovornosti doma (soodgovornosti za družino), odgovornosti v šoli (odgovornosti dijaka), odgovornosti v življenju gimnazijca, tj. o pravi (pravni) odgovornosti. Ravnatelj Gimnazije Šentvid je nadaljeval z vprašanjem, kako spodbuditi odgovornost v šoli. Odgovornosti je dodal izhodišča za razmišljanje o osebni podjetnosti. Osebna podjetnost je proces ustvarjanja drugačnega in novega. V zaključku je poudaril, da so spremembe nekaj stalnega in le podjetni in odgovorni ljudje so pripravljeni nanje. Za nadaljnji pogovor je mag. Erker izpostavil naslednje teze: odgovornost in samostojnost, vprašanje odvzemanja odgovornosti, odgovornost in dijakove odločitve.

Dr. Andreja Barle-Lakota je v svojem izhodiščnem razmišljanju predstavila sociološki pogled na vprašanje dijakove odgovornosti, ki ga je naslonila na sedanjo stvarnost. Predavateljica je razmišljala o iskanju izgubljenega smisla. Izpostavila je spodbude za odgovornost do nekoga, nečesa in možnost dokazati (so)odgovornost. Naslovnega vprašanja Ali so slovenski dijaki dovolj odgovornine moremo razlagati z arhaičnimi predpostavkami, zato ker živimo v svetu preloma, ki ga je treba osmisliti. Razmisliti je treba o odnosu do dela. Pedagoški proces je proces tveganja, je zaključila dr. Barle-Lakota.

Dijakinja in dijak Gimnazije Šentvid, Nina Habjan in Aljaž Kalčič, sta predstavila dijaški pogled na temo odgovornosti. Teze sta ponazarjala z ugotovitvami ankete med dijaki. Zanimiva je bila prva trditev: odgovornost je vrednota in vrednote so podcenjene. Odgovornost med dijaki ni sprejeta, profesorji se ukvarjajo z manj odgovornimi dijaki, do neodgovornosti prihaja zaradi nedejavnosti in prelaganja odgovornosti. Razmišljala sta o pisanju opravičil in odgovornosti staršev pri tem – kaj pomeni občutek krivde zaradi lažnega opravičila? Nadaljevala sta z vprašanjem kaznovanja. Izhodiščno razmišljanje sta zaključila z mislijo o odgovornosti do sebe in svojega dela ter da se je treba o tem v šoli pogovarjati.

Psiholog Bogdan Žorž se je navezal na Ninino prvo misel in začel: „Ali ste slišali, kaj je rekla dijakinja Nina? Ali ste pozorno prisluhnili Nini in Aljažu? Nina je dejala, da je odgovornost vrednota.“ Govorjenje o odgovornosti bi moralo biti govorjenje o vrednotah. G. Žorž je razmislek naslonil na odgovornost odraslih in odgovoril na naslovno vprašanje okrogle mize: „Dijaki so toliko odgovorni, kolikor jim odrasli dovolimo biti odgovorni.“ Govoriti o odgovornosti pomeni govoriti o dolžnostih, dolžnosti pa določamo odrasli. Odgovornost je človekov odziv, odgovor na dolžnost(i). Dolžnosti niso (dovolj) jasno postavljene – medlost oziroma nejasnost je pot do neodgovornosti. Jasno postavljanje dolžnosti pomeni vzgajati, je zaključil psiholog Žorž.  

 Zanimivim izhodiščnim razmislekom je sledil pogovor, v katerem so sodelovali srednješolski ravnatelji, šolski svetovalni delavci, dijaki, učitelji in starši. V pogovoru so sodelujoči izpostavili naslednje teme: razumevanje sveta, za koga se dijak uči, družbene norme, vprašanje vrednot – ne postavljamo si vrednot, ampak odnosa do vrednot, smisel, cilj, identiteta, pretirana odgovornost (odraslih), prepuščenost dobrih dijakov samim sebi, odgovornost kot odziv na pričakovanja.

Zaključimo z odgovoroma, ki ju neposredno in posredno vsebuje vprašanje Ali so slovenski dijaki dovolj odgovorni. Ne, niso dovolj odgovorni in odgovorni so toliko, kolikor jim odrasli dovolimo biti odgovorni. Dvourna okrogla miza je bila zanimiva in polemična. Razšli smo se s skupno mislijo, da se moramo o dijakovi (ne)odgovornosti vsi veliko pogovarjati.

                                               Irena Doljak, prof., Gimnazija Šentvid