V »mojih krajih«

Končno smo jo dočakali! Ekskurzijo namreč. Veselili smo se je vsi, dijaki in tudi me, učiteljice, ki smo dijake spremljale. Za marsikoga izmed njih je bilo to prvo potovanje v Španijo, za druge morda samo prvo potovanje tako daleč z avtobusom.

Na dvajset ur vožnje smo se morali kar dobro psihično pripraviti, vendar verjamem, da smo pot dobro prestali in se tudi brez upiranja razgibavali med postanki. Noč je minila mirno, čeprav se je potovanje skozi Italijo vleklo, najbolj vztrajni pa so omagali šele nekje v Franciji.

Ob prvem jutranjem svitanju smo prispeli na francosko- špansko mejo, pojedli prvi zajtrk in se polni novih moči odpravili raziskovat španske loge. Od sobote zjutraj do torka zvečer je bil naš urnik prepleten z ogledi, vmesnim prostim časom, ki je omogočal samostojno raziskovanje, v praksi pa je topomenilo iskanje hrane, npr. churrosov, paelle, raznih KFC-jev in McDonaldsov,  nakupovanje spominkov za bližnje in daljno sorodstvo ter prijatelje, pa iskanje poštnih nabiralnikov…

Naša ekskurzija je bila zastavljena tako, da smo na kratko skočili še v Valencijo, mesto, kjer se združita nenavadnost Barcelone in odprtost Madrida.

Barcelona in Valencija običajno prevzameta vse, znova in znova, tudi tiste, ki smo ti dve mesti obiskali že večkrat.  Če ima Ljubljana Jožeta Plečnika, ima Barcelona Antonia Gaudija, ki je mestu pustil trajen pečat. Nenavadnost, genialnost, norost, so verjetno tiste besede, ki se nam porajajo ob občudovanju Sagrade Familije, La Pedrere, parka Güell, hiše Batló, če naštejemo samo tiste mojstrovine, ki smo jih videli. La Sagrada Familia, ki bo končno dokončana ob sto letnici arhitektove smrti, ti vzame dih, in človek se, hote ali nehote, zave lastne majhnosti.  Barcelona je od nekdaj privlačila ljudi, v njej so živeli številni umetniki, tudi Pablo Picasso, katerega muzej smo si ogledali. Prava paša za oči je katalonska glasbena palača, v kateri so dobrodošli umetniki vseh zvrsti iz vsega sveta. Za nogometne zanesenjake pa je verjetno eden izmed vrhuncev ekskurzije ogled stadiona FC Barcelone, negovana trava pa navduši tudi tiste, ki jim je nogomet španska vas.

Valencija svoj turistični razcvet doživlja šele zadnjih dvajset, trideset let, ne glede na to, da v mestu že dolgo praznujejo Las Fallas, ki privablja množice turistov, ki ob pokanju petard in drugih pirotehničnih izdelkov lahko opazujejo, kako v zrak izginja na sto tisoče evrov z zažiganjem skulptur, ki jih delajo različna združenja skozi celo leto. V delu izsušene rečne struge Turija, ki je spremenjeno v Mesto umetnosti in znanosti, dobi človek občutek, da se je znašel na drugem planetu. Arhitekt Santiago Calatrava pa je morda novodobni Gaudí.

Da ekskurzija ne bi bila samo zgodovinsko-umetnostno naravnana, smo si v Oceanograficu, ki je največji v Evropi, ogledali številne akvarije z najrazličnejšimi vodnimi prebivalci, tudi potapljači, ki so čistili stekla, belugami, morskimi levi in delfini, ki izvajajo različne akrobacije. V živalski vrt na drugi strani Turije pa se bomo odpravili naslednjič.

Po torkovi obilni večerji smo se skozi Nico in Monako odpravili proti domu, tokrat so dijaki omagali prej in tudi vožnja domov se je zdela krajša. Naj se na tem mestu zahvalim šoferju Jožetu, za varno prepeljane kilometre in Tilnu, ki je svojo dvojno vlogo, vlogo šoferja in vodiča, opravil brezhibno. Tako kot vedno.

Če me vprašate po vtisih, bi jih verjetno strnila takole: hrbtenice, ki niso vajene dolgega sedenja, dijaki, ki najdejo svoj prostor pod soncem (beri v avtobusu) tudi pod sedeži, kar nekaj partij taroka, sobe za štiri, kjer se mirno zadržuje tudi več oseb, vrata, ki se konstantno odpirajo tudi v času, ki je že namenjen počitku, kopalnica, ki navdušuje, celo tako, da se jih več istočasno kopa, kakšno boleče grlo in glava, ki dnevno oblečena išče pomoč v zgodnjih jutranjih urah in kakšna pogrešana oseba, ki se na srečo tudi pokaže še pravi čas,  mrk izraz na mojem obrazu cel ponedeljek z namenom, da se končno vsi držimo vsega dogovorjenega. Večina, ki končno uspe poizkusiti churrose, o katerih jim pripovedujem v razredu, fotografije paelle, ki jo prinese pokazat natakar, preden jo postreže, mlade oči, v katerih se svetijo iskrice, radoživost in želja po odkrivanju novega, nova prijateljstva, ki se spletajo, izraz na obrazu, ki ti pove, da je vesel, da je imel priložnost doživeti toliko lepega, čeprav morda tega ne pove na glas.

Verjamem, da se bomo še vrnili.  ¡Ojalá!

                                                                                                                                                               prof. Klavdija Mele

Ekskurzija v Barcelono in Valencijo

V petek, 23. 10., se nas je skupina dijakov gimnazije Šentvid izpred športne dvorane z avtobusom odpravila proti Španiji.

Vozili smo se celo noč,naslednje jutro pa smo že prispeli v španski Figueras, rojstni kraj slikarja Salvadorja Dalíja, kjer smo si ogledali tudi njegov muzej. Od tam smo nadaljevali pot proti Barceloni, kjer smo se najprej nastanili v hostel in se pripravili na nadaljnje pustolovščine. Najprej smo se odpravili na nogometni stadion Camp Nou, kjer smo preživeli popoldne, nato pa dan zaključili z ogledom pojočih fontan.

Naslednje jutro smo po zajtrku zapustili hostel in si najprej z avtobusom, nato pa še peš ogledovali Barcelono. Najprej smo si ogledali Palau de la Música Catalana, katalonsko glasbeno palačo, nato pa smo se mimo barcelonske stolnice sprehodili do Picassovega muzeja. Od tam smo se mimo barcelonske mestne hiše ter katalonskega parlamenta odpravili proti ulici La Rambla, kjer smo kósili. Preden nas je pobral avtobus, smo si spotoma ogledali še Kolumbov spomenik, nato pa smo se odpeljali proti parku Güel. Ta je bil tudi naš zadnji ogled pred štiriurno vožnjo v Valencijo, kjer smo se tistega dne samo namestili v hotel.

Naslednjega dne smo najprej obiskali akvarij, nato pa smo se še sprehodili po Mestu znanosti in umetnosti, od koder nas je avtobus odpeljal pred valencijsko mestno hišo. Nato smo se sprehodili skozi center Valencie, kjer smo videli valencijsko stolnico, v kateri naj bi po legendi hranili sveti gral. Nato smo se po kosilu odpravili nazaj v Barcelono, kamor smo prispeli pozno zvečer.

Na jutro našega zadnjega dne v Španiji smo se odpeljali na Montjuïc ali judovsko goro, od koder smo si z višine ogledali mesto, nato pa smo se odpeljali do La Pedrere, slavne Gaudíjeve hiše brez ravnih sten. Po tem pa smo si ogledali še Gaudíjevo najslavnejšo, čeprav nedokončano stvaritev, cerkev Sagrado Familio. Od tam smo se ponovno odpravili na La Ramblo, kjer smo imeli nekaj prostega časa, nato pa smo se sprehodili do restavracije, kjer smo večerjali. S tem se je naš obisk Španije zaključil in z veliko lepimi vtisi smo se odpeljali nazaj proti domu.

Nekaj vtisov dijakov 2.e:

Španija je zelo multikulturna. Naše potovanje je bilo polno dogodkov/ogledov, veliko smo se selili po hotelih in edini prostor, v katerem smo spali več kot eno noč, je bil avtobus.                                                                                                                                                                                                 Arne

Ta ekskurzija v Barcelono je bila zelo edinstvena. Poleg sončnega vremena, ki je bilo kot naročeno, je bila tudi družba fantastična. Vesel sem, ker smo lahko skupaj utrdili prijateljske vezi in tudi ustvarili nove.

Španija mi je bila zelo všeč, je zelo živahna… Najbolj mi je bila všeč Sagrada Familia, resnično je veličastna.                                                                                                                                     Manca

Všeč mi je bil stadion od Barce. Všeč mi je bila poslednja večerja. Všeč mi je bila trgovina, kjer sem kupil nahrbtnik. Všeč mi je bila Valencija.

Španija ali vsaj Barcelona je zanimiva dežela z odlično hrano in čudovito naravo. Opazil sem tudi arhitekturo stavb, v katere smo zašli in zdi se mi odlična. Obisk Valencije je definitivno moj najljubši del, ker smo lahko prosto raziskovali mesto.

Zelo sem uživala, veliko novega sem se naučila o Španiji, malo sem izboljšala mojo španščino, spoznala nove ljudi.

Naša pot po Španiji mi je bila zelo všeč, saj vedno uživam v potovanjih in tudi to potovanje ni bilo izjema. Na njem sem spoznal veliko novega o mestih, turističnih atrakcijah, spomenikih... Najbolj pa me je prevzel poseben španski utrip, ki ga začutiš takoj ko vstopiš v Španijo. Celotno pot pa so naredili še lepšo vsi udeleženci tega potovanja, s katerimi smo v teh nekaj dneh postali nerazdružljivi prijatelji. Za samo popolnost pa so odlično poskrbeli profesorji ter naš vodič.

 Matevž

Iz Barcelone sem si najbolj zapomnila raznolikost hiš, barvitost, različne skulpture in še posebej druženje s prijatelji.                                                                                                                   Tita

Na avtobusu je prevladovalo čisto špansko vzdušje polno glasbe, kart in smeha. Naužili smo se španskega zraka in si shranili v naše naprave ogromno spominov, slik. Doživeli še nedoživeto. V Španiji smo postali boljši prijatelji in zaupniki. Videli smo veliko, kar največ šteje.                                                                                                                                                                                        Taja

Ne glede na to, da navijam za Real Madrid, je Camp Nou hud stadion.

V Španiji še nikoli nisem bila in moram povedati, da mi je to do sedaj najlepša država, ki sem jo obiskala. Najbolj mi je všeč Valencia, vendar mi je tudi Barcelona zelo lepa. Ni mi žal, da sem šla.                                                                                                                                                        Eva

Barcelona, dežela z bogato zgodovino, dobro kulinariko in svojim velikim temperamentom je nedvomno v meni vzbudila prav to, kar smo spoznavali pri urah španščine. Vse znamenitosti, zabava ter lahek življenjski tempo, v katerega sem se zlahka vživel in prečudovita dekleta mi bodo nedvomno ostali v lepem spominu. Počutje tam je neopisno, ko si tam, ga doživiš, sedaj, ko smo doma, ostajajo le še fotografije in spomin po tem čarobnem občutku. Ter seveda okus čurosov in paelle.                                                                                                                                                                           Luka