Ta spletna stran vsebuje t.i. piskotke. Vec o tem si lahko preberete na uporabniskih straneh.

Se strinjam
 
 
Arhiv novic
Literarna ekskurzija na Kras
Objavljeno: 08.06.2013
Objavil: Matej Grgurevič

LITERARNA EKSKURZIJA NA KRAS

V sredo, 5. junija 2013, smo se dijaki tretjega letnika z avtobusom odpravili proti morju. Tema naše ekskurzije je bila spoznavanje Srečka Kosovela, njegovega življenja ter ustvarjanja.

Naš prvi postanek je bil v Tomaju, kjer stoji Kosovelova domačija. Tam nas je toplo sprejela starejša gospa, ki je osebno poznala velik del Kosovelove družine. Najprej nam je, na lepo urejenem vrtu, pripovedovala o Kosovelu in njegovi družini, kasneje pa nam je razkazala še hišo. Navzven se zdi, da bi bolj spadala v kakšno predmestje, saj je njena arhitektura podobna predmestnim hišam. Znotraj je zelo zanimiva, pohištvo in ostali predmeti so dobro ohranjeni (eden od dijakov je lahko celo zaigral na klavir). Po ogledu hiše smo se peš odpravili na nekaj minut oddaljeno pokopališče, kjer je pokopana  Kosovelova družina (razen sestre Karmele, ki je pokopana v Nemčiji, kjer je tudi živela).  Tragično je, da je bil Srečko najmlajši otrok, a je umrl prvi, pri komaj 22 letih. Edina Kosovelova potomka je danes starejša gospa, ki živi v Ljubljani, po njej pa bo Kosovelovega rodu konec. Poslovili smo se od gospe Dragice in se z avtobusom odpeljali v Sežano.

V sežanski Ljudski univerzi smo si ogledali Kosovelovo spominsko sobo. V tej sobi, ki je bila včasih stanovanje, se je Kosovel rodil. Danes je soba popisana s Kosovelovimi pesmimi in med njimi je tudi pesnikov najbolj znan portret, ki ga je ustvaril njegov sodobnik Avgust Černigoj. Tukaj smo imeli recital. Vsak dijak si je izbral pesem in jo prebral pred drugimi. Ta dogodek se mi je zdel zelo poseben in učinkovit, saj smo tako spoznali tudi druga pesnikova dela (ne samo tista, ki jih obravnavamo v šoli). Sledil je 45-minutni odmor za malico.

Po krajšem odmoru za malico smo nadaljevali z raziskovanjem Krasa – odpravili smo se proti Lipici, kjer je galerija Avgusta Černigoja. Že ko smo vstopili v prostor,  smo videli, da to ni običajna galerija, saj slike po steni niso bile pravilno razporejene. Zagnan vodič nam je predstavil najbolj znana Černigojeva dela, njegove tehnike in povedal nekaj o njegovem življenju. V galeriji so številna konstruktivistična dela, ki delujejo moderno, barvito ter urejeno neurejena. Po ogledu razstave smo se odpravili nazaj proti Ljubljani.

Ekskurzija je bila drugačna od ostalih, bolj sproščena, zato me je veliko bolj pritegnila kot ostale ekskurzije do sedaj.

Špela Štempelj, 3. a

Kliknite na sliko za povecavo in njen opis