Ta spletna stran vsebuje t.i. piskotke. Vec o tem si lahko preberete na uporabniskih straneh.

Se strinjam
 
 
Strokovni aktiv profesorjev kemije
  1. Kako se učimo kemijo
  2. Aktivne metode poučevanja in učenja pri kemiji
  3. Lepota v znanosti - članek prof. Perdan Ocepek
  4. Naravoslovni dnevi za osnovne šole
  5. Modul 3. letnik
  6. Modul 2. letnik
  7. Predstavitev kemijskega krožka


Aktiv profesoric kemije: Slavica Kršinar (laborantka), Vesna Pahor (vodja aktiva), Sergeja Sluga.

 

Merila preverjanja in ocenjevanja znanja

 


KEMIJA – SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PREDMET


Čemu je potrebno imeti znanja s področja kemije in kako nam to koristi v življenju?

Kemija spada med vede, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju. Energija, pitna voda, hrana in okolje soštiri najpomembnejše točke, na katere moramo paziti, če želimo, da bomo tako mi kot prihodnje generacije uživali zdravo življenje. Rešitev je v osveščenosti, v spremembi načina življenja, saj s prekomernim potrošništvom neusmiljeno izčrpavamo naravne vire in nepovratno uničujemo okolje. Zato bi moral imeti vsak državljan pravico do osnovnega znanja temeljnih ved kot je kemija.

Katere kompetence razvijamo pri pouku kemije?

Pri pouku kemije razvijamo različne kompetence, med drugim osnovno kompetenco v znanosti in tehnologiji, digitalno kompetenco in učenje učenja. Dijaki se učijo poiskati, analizirati in kritično vrednotiti podatke, brati tabele in grafe, jih razumeti in razložiti, razumeti soodvisnost zgradbe, lastnosti in uporabe snovi, uporabljati različne modele za razlago zgradbe snovi.

Samostojno eksperimentalno delo je pomemben sestavni del pouka kemije. Dijaki znajo izbrati ustrezen laboratorijski pribor in sestaviti aparaturo za določen kemijski poskus, varno uporabljati in shranjevati kemikalije. Razvijajo spretnost natančnega opazovanja kemijskih poskusov ali video posnetkov eksperimentov, beležijo podatke, jih analizirajo in kritično vrednotijo.

Kako se učimo kemijo ali učimo se učiti?

Cilj kompetence učenje učenja je, da se dijaki pri pouku naučijo, kako smiselno organizirati informacije, da bi bilo njihovo učenje kar najbolj učinkovito. To pomeni, da si s takim načinom učenja nove informacije in odnose med njimi lažje zapomnijo. Pot do dobrega znanja je v ponavljanju naučenega in v povezovanju s prejšnjim znanjem, saj razumeti še ne pomeni tudi znati. S razvijanjem te kompetence dosegajo tudi zmožnost nadzora nad lastno učno uspešnostjo.

Modul v 3. letniku

Dijaki, ki jih zanima naravoslovje in razmišljajo o kemiji kot izbirnem predmetu na maturi, imajo možnost, da se že v 3. letniku vključijo v naravoslovni modul, v okviru katerega je tudi predmet kemija. Poteka v drugi polovici šolskega leta. Dijaki poglabljajo znanja s področja organske kemije in izvajajo pripadajoče eksperimente na temo Kemija in hrana.

Priprave na maturo

Izbirni predmet v četrtem letniku obsega štiri šolske ure na teden. Dijaki utrjujejo in poglabljajo učno snov vseh treh letnikov gimnazijskega programa, in sicer na višjem nivoju. Samostojno eksperimentalno delo predstavlja 20 % ocene na maturi in je interna ocena učečega učitelja. Bodoči maturanti znajo samostojno načrtovati, izvesti poskus in napisati kvalitetno poročilo, s čimer se pripravljajo na univerzitetni študij naravoslovnih usmeritev. Dijaki se praviloma zelo potrudijo, da so uspešni pri eksperimentalnem delu. Končni uspeh na maturi pa je običajno nad državnim povprečjem.

Priprave na tekmovanja in raziskovalne naloge

Dijaki, ki jih zanima kemija, imajo možnost poglobiti znanje ob svojih profesoricah, ko rešujejo zahtevnejše naloge in se učijo natančnega branja, reševanja nalog in zapisovanja odgovorov. Dostikrat osvojijo bronaste, srebrne in zlate Preglove plakete, lahko pa se vključijo tudi na priprave za Kemijsko olimpijado. Leta 2002 je na kemijski olimpijadi v Groningenu na Nizozemskem dijakinja Katja Rade osvojila bronasto medaljo, na kar smo ponosni. Tudi raziskovalne naloge so praviloma prinašale prva mesta na regijskem srečanju Zaupajmo v lastno ustvarjalnost.

Nosilke predmetasledimo novostim s področja kemijskega izobraževanja in aktivno sodelujemo na domačih in tujih srečanjih učiteljev kemije. Kemijo poučujeva mag. Vesna Pahor in profesorica Sergeja Sluga, univ. dipl. ing. kem. tehnologije. Pogosto nas obiščejo tudi osnovnošolci, ki spoznavajo kemijo in kemijsko varnost preko preprostih eksperimentov, pri čemer jih vodi naša izkušena asistentka Slavica Kršinar. Že vrsto let uspešno vodi tudi kemijski krožek.

 

Zapisala: mag. Vesna Pahor

 

Kliknite na sliko za povecavo in njen opis

H-vez v vodi
H-vez v vodi
H-vez v DNK
 
Maturitetne laboratorijske vaje
Maturitetne laboratorijske vaje